Rezultati ankete ""Občinsko redarstvo v funkciji zagotavljanja javnega interesa""
Statistika udeležencev:
Vsi udeleženci:
25
Povzetek rezultatov
1. Ali Vam je poznano dejstvo, da so se prve formalne oblike pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva na Slovenskem, s katerim je opravljalo mesto, pojavile celo 70 let pred orožniki in kar 150 let pred pojavom policije, kot jo poznamo danes. (možnih je več odgovorov)
DA 18 bar1bar2  72%
NE 7 bar1bar2  28%
Vsi rezultati 25  
2. Za zagotavljanje varnosti v družbi je v prvi meri odgovorna država, vendar lokalne skupnosti pri tem ne želijo biti nemi opazovalec, ampak želijo tvorno sodelovati pri zagotavljanju varnosti v svoji lokalni skupnosti. Kateri organ je po vašem mnenju v Vaši lokalni skupnosti najbolj odgovoren in uspešen pri zagotavljanju javne varnosti? (oceni od 1 do 5, kjer je 1 najbolj odgovoren)
Mesto Točke
Policija 1 57
Občinsko redarstvo 2 68
Občinska inšpekcija 3 78
Zasebne varnostne službe 4 82
Državne inšpekcijske službe 5 90
Mesto kaže na pomembnost možnega odgovora. Višje kot je mesto bolj pomemben je odgovor. Točke so seštevek vse odgovorov za ta odgovor. Najbolj pomemben odgovor ima najnižje število točk. Najmanj pomemben odgovor pa ima najvišje število točk.
3. Naloge občinskega redarstva spadajo med izvirne naloge občine. S katero oceno bi ocenili pomembnost področja javne varnosti v lokalni skupnosti za katerega je pristojno občinsko redarstvo.
Slabo bar1bar2 Izvrstno
3.6 / 5
Med25 udeleženci je povprečen odgovor 3.6 (na skali od 1 do 5).
4. Ocenite kako pomembno je področje javne varnosti v Vaši lokalni skupnosti za Vaše vodstvo občine.
Slabo bar1bar2 Izvrstno
3.64 / 5
Med25 udeleženci je povprečen odgovor 3.64 (na skali od 1 do 5).
5. Ali se strinjate s trditvijo, da občinski redar deluje v funkciji zagotavljanja javnega interesa, s tem ko varuje pravno zavarovane javne koristi (javni red in mir, varnost javnega cestnega prometa, varstvo javne prometne in druge infrastrukture, varstvo okolja in varstvo naravne in kulturne dediščine).
Sploh se ne strinjam 0 bar1bar2  0%
Se ne strinjam 2 bar1bar2  8%
Ne morem se opredeliti 1 bar1bar2  4%
Se strinjam 9 bar1bar2  36%
V celoti se strinjam 13 bar1bar2  52%
Vsi rezultati 25  
6. Koliko skupnih akcij ste po sprejemu občinskega programa varnosti izvedli skupaj s policijo. Npr. skupne akcije na terenu v obliki mešanih patrulj, različne skupne preventivne akcije, izdaja različnih skupnih zloženk za občane ipd.
Manj kot tri 6 bar1bar2  24%
Okoli pet 4 bar1bar2  16%
Deset in več 15 bar1bar2  60%
Vsi rezultati 25  
7. Ali se strinjate s tem, da morata policija in občinsko redarstvo pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti sodelovati in ustvarjati partnerski odnos in ne medsebojno tekmovati.
Sploh ne 0 bar1bar2  0%
V manjši meri 2 bar1bar2  8%
V srednji meri 1 bar1bar2  4%
V veliki meri 3 bar1bar2  12%
V zelo veliki meri 19 bar1bar2  76%
Vsi rezultati 25  
8. Ali se strinjate s tem, da bi se morala policija na področju zagotavljanja javne varnosti v lokalni skupnosti (razen na področju kriminalitete), postopoma umikati in vajeti prepustiti občinskemu redarstvu.
Sploh ne 9 bar1bar2  36%
V manjši meri 6 bar1bar2  24%
V srednji meri 6 bar1bar2  24%
V veliki meri 3 bar1bar2  12%
V zelo veliki meri 1 bar1bar2  4%
Vsi rezultati 25  
9. Ali imate občutek, da se policija, po sprejemu in uveljavitvi Zakona o občinskem redarstvu in dodatnih pooblastilih občinskemu redarstvu v različni zakonodaji, počasi umika iz področij in delovnih nalog, kjer velja deljena pristojnost.
Sploh ne 0 bar1bar2  0%
V manjši meri 6 bar1bar2  24%
V srednji meri 8 bar1bar2  32%
V veliki meri 8 bar1bar2  32%
V zelo veliki meri 3 bar1bar2  12%
Vsi rezultati 25  
10. Ali je v Vaši občini običajna praksa, da v primeru kršitve iz deljene pristojnosti med policijo in občinskim redarstvom, ki jo naznani občan policiji, le ta dogodek naprej odstopi občinskemu redarstvu, da izvede nadaljnje ukrepe.
Sploh ne 11 bar1bar2  44%
V manjši meri 3 bar1bar2  12%
V srednji meri 7 bar1bar2  28%
V veliki meri 2 bar1bar2  8%
V zelo veliki meri 2 bar1bar2  8%
Vsi rezultati 25  
11. Ali Vaše občinsko redarstvo redno sodeluje s policijo na področju javne varnosti v Vaši lokalni skupnosti s tem, da imate organiziran varnostni sosvet, različne sestanke s komandirjem, vodjo policijskega okoliša ipd. (pri tem ne mislimo na SPV).
Sploh ne 1 bar1bar2  4%
V manjši meri 6 bar1bar2  24%
V srednji meri 5 bar1bar2  20%
V veliki meri 6 bar1bar2  24%
V zelo veliki meri 7 bar1bar2  28%
Vsi rezultati 25  
12. Kadar gre za delovno nalogo iz področja deljene pristojnosti med policijo in občinskim redarstvom, naj nalogo opravi tisti organ, ki jo opravi učinkoviteje. Ali se s tem strinjate?
Sploh se ne strinjam 2 bar1bar2  8%
Se ne strinjam 2 bar1bar2  8%
Ne morem se opredeliti 2 bar1bar2  8%
Se strinjam 10 bar1bar2  40%
V celoti se strinjam 9 bar1bar2  36%
Vsi rezultati 25  
13. Na področju javne varsnosti v lokalni skupnosti gre trend v smer, da nalogo iz deljene pristojnosti opravi hierarhično nižji organ. Ali se s tem strinjate?
Sploh se ne strinjam 6 bar1bar2  24%
Se ne strinjam 10 bar1bar2  40%
Ne morem se opredeliti 3 bar1bar2  12%
Se strinjam 5 bar1bar2  20%
V celoti se strinjam 1 bar1bar2  4%
Vsi rezultati 25  
14. Lokalna skupnost je v veliki meri soodgovorna za področje javne varnosti na svojem področju. Ali se s tem strinjate?
Sploh se ne strinjam 0 bar1bar2  0%
Se ne strinjam 2 bar1bar2  8%
Ne morem se opredeliti 1 bar1bar2  4%
Se strinjam 15 bar1bar2  60%
V celoti se strinjam 7 bar1bar2  28%
Vsi rezultati 25  
15. Ali si želite oziroma ali Vaše občinsko redarstvo potrebuje za opravljanje delovnih nalog dodatna in razširjena pooblastila, ki so navedena v ZORED.
Da 7 bar1bar2  28%
Ne 18 bar1bar2  72%
Vsi rezultati 25  
16. Če je bil odgovor na prejšnjo vprašanje DA, navedite katera pooblastila so to oziroma katera pooblastila bi bilo potrebno dopolniti ali drugače urediti.
1) Pooblastilo, ki se nanaša na uporabo fizične sile pri zadržanju storilca na kraju prekrška proti osebi, ki se ne želi identificirati.
2) sedanja pooblastila zadostujejo
3) pooblastila, ki se nanašajo na zadržanje osebe
4) odgovor je bil ne
5) z dodajanjem policijskih pooblastil
6) ustanavljanje skupnih organo. Mestne občine tega nebi smele
7) Odgovor je bil ne.
8) - vsa pooblastila, ki so potrebna za dokončanje naloge za katere je redar pristojen, torej manjka:

uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in plinskega razpršilca razpršilca za zadržanje storilca na kraju prekrška
9) Zapisal sem sicer ne, bi pa poudaril, da bi se morala povečati možnost uporabe najmanjše potrebne sile za zadržanje storilca prekrška in uporaba najmanjše potrebne sile v primeru neupoštevanja ustne odredbe, ki jo vsekakor ne enačim z ukazom policista. Pod najmanjšo potrebno silo ne podrazumevam samo fizično silo.
10) odgovor je bil ne
11) Tukaj mislimo predvsem na uporabo prisilnih sredstev, potrebno je uvesti prisilno sredstvo "uporaba telesne sile in uporaba palice". Seveda je tukaj mišljeno, da se njuno uporabo lahko uorabi le pod določenimi pogoji.
12) ne
13) ne
14) NE
15) natačno opredeljen zakon o občinskem redarstvu
16) nimam mnenja
17) x
18) ne
19) NERABI DODATNIH POOBLASTIL
20) NE
21) /
22) ne
23) ni potrebe po novih pooblastilih
24) ne
25) nnnnnnnnnnn
17. Ali se strinjate, da bi moral zakonodajalec oz. predlagatelj zakona, ki nalaga dodatne naloge in obveznosti lokalni skupnosti oziroma občinskemu redarstvu, pred tem dobiti soglasje ali vsaj mnenje lokalnih skupnosti o tem. (npr. ZORS-a in komisije za občinsko redarstvo SOS-a)
Sploh se ne strinjam 0 bar1bar2  0%
Se ne strinjam 2 bar1bar2  8%
Ne morem se opredeliti 0 bar1bar2  0%
Se strinjam 11 bar1bar2  44%
V celoti se strinjam 12 bar1bar2  48%
Vsi rezultati 25  
18. Ali je po Vašem mnenju število delovnih nalog in pristojnosti, ki jih je občinskemu redarstvu v letu 2010, naložila nova prometna zakonodaja, preveliko in preobširno.
Sploh ne 4 bar1bar2  16%
V manjši meri 3 bar1bar2  12%
V srednji meri 6 bar1bar2  24%
V veliki meri 12 bar1bar2  48%
V zelo veliki meri 0 bar1bar2  0%
Vsi rezultati 25  
19. Ali ste mnenja, da bi moralo občinsko redarstvo dobiti še več pristojnosti in delovnih nalog, ki so navedena v zakonodaji, ki ureja pristojnosti občinskega redarstva.
Sploh ne 12 bar1bar2  48%
V manjši meri 7 bar1bar2  28%
V srednji meri 2 bar1bar2  8%
V veliki meri 4 bar1bar2  16%
V zelo veliki meri 0 bar1bar2  0%
Vsi rezultati 25  
20. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pozitiven, navedite katere naloge in pristojnosti so to.
1) Jih ni
2) sedanje zadostujejo
3) /
4) Pravico, da ustavi voznika, ko le ta očitno krši zakonodajo
5) redarstvo bo slej ali prej imelo vsa pooblastila razen kriminala, vsaj tako je moje mnenje
6) ZPrCP- urejanje prometa, ki je izpadlo,
7) Odgovor je bil ne.
8) - Vse pristojnosti iz prometne zakonodaje, kjer za ugotovitev prekrškov ni potrebno posebno znanje (torej enako kot policija, razen alkohola, mamil in prometnih nesreč)

- meritve z merilnikom hitrosti kot velja za policijo (torej tudi laserski merlnik z vgrajeno kamero)
9) Predvsem na področju prometne zakonodaje so nekatere določbe, kjer redarstvo ni pristojno, čeprav se s tovrstnimi prekrški srečujemo vsakodnevno.

Varstvo okolja, odpadki in podobno so verjetno zadeve, kjer je moč prekrške zaznati na terenu. Občinski redarji so vsekakor prekrškovni organ, ki je največ na terenu (kot npr. policist vodja policijskega okoliša).
10) odgovor je bil negativen
11) nekater člene iz Zakona o zašćiti živali, zakona o gozdovih. zakon o vodah, zakon o ohranjanju narave,...
12) ne
13) ne
14) S področja zastav v JRM-1.
15) pristojnost pri prometnih nesrečah
16) nimam mnenja
17) S področja varovanja naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja. Gre bolj za natačnejšo določitev nalog in pooblastil in ne za razširitev le-teh.
18) ne
19) NE RABI DODATNIH POOBLASTIL
20) NE
21) /
22) ni
23) ni potrebe po širitvi
24) ne
25) Edina pomanjkljivost zakonodaje je, da so redarje dobili veliko nalog s področja prometa, ne smejo pa ustaviti avtomobila!?

Tako mnogih nalog, zlasti po ZCes-1 in ZPrCP, ni mogoče izvajati, ali vsaj ni mogoče izvajati ustrezno.
21. Pred letom 1998, ob uveljavitvi ZVCP, so občinska redarstva, takratni komunalni redarji, pristojnosti in delovne naloge, črpali iz občinskih odlokov. To razmerje se je po letu 1998 počasi začelo nagibati v smer, da večino pristojnosti in delovnih nalog občinski redarji črpajo iz zakonov in vse manj iz občinskih odlokov. Ali ste mnenja, da je takšen sistem delegiranja delovnih nalog in pristojnosti občinskemu redarstvu ustrezen.
Sploh ne 2 bar1bar2  8%
V manjši meri 3 bar1bar2  12%
V srednji meri 6 bar1bar2  24%
V veliki meri 10 bar1bar2  40%
V zelo veliki meri 4 bar1bar2  16%
Vsi rezultati 25  
22. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pozitiven, se zastavlja vprašanje: kako »omejiti« zakonodajalca, ki občinskemu redarstvu nalaga vedno več delovnih nalog in pristojnosti, pri tem pa občinam ne zagotovi dodatnih finančnih sredstev. Kakšen bi bil po Vašem mnenju najustreznejši sistem ureditve tega področja, da se v prihodnosti ne bi zgodilo, da bi postala občinska redarstva »žrtev« interesov posameznih interesnih skupin, ki želijo, da bi imela občinska redarstva še več pooblastil in še več delovnih nalog in pristojnosti, brez, da bi se upoštevalo mnenje večine služb občinskega redarstva po Sloveniji. (možnih je več odgovorov)
Delovne naloge naj ureja izključno zakonodajalec. 2 bar1bar2  5.1%
Naloge občinskega redarstva spadajo v izvirno pristojnost občine in mora vse delovne naloge z občinskim odlokom sprejemati občinski svet. 2 bar1bar2  5.1%
V kolikor bo zakonodajalec naložil dodatne naloge občinskemu redarstvu mora za to občinam zagotoviti dodatna finančna sredstva. 13 bar1bar2  33.3%
Dodatne delovne naloge lahko zakonodajalec občinskemu redarstvu z zakonom naloži izključno v soglasju z občinami. (občine oz. občinska redarstva v tem primeru zastopa ZORS, SOS, sindikat občinskih redarjev) 18 bar1bar2  46.2%
Drugo 4 bar1bar2  10.3%
Vsi rezultati 39  
Drugi odgovori:
  • Če bi preverili, kaj vse so zahtevali župani, ki so bili v DZ, bi videli, da so vse zahteve skoraj njihove. Seveda pa je zelo pomembno,kdo in kdaj jih je predlagal.
  • Delovne naloge naj določa zakonodajalec, občine pa se naj odločijo, kaj od tega bodo redarji tudi počeli. Če pustimo obratno, določene občine uvajajo naloe, ki so za redarje povsem neprimerne.
  • Vsekakor je pomembno usklajevanje vseh pomembnih organov, organizacij in skupnosti pri pripravi teh nalog. Moramo pa vedeti, da je problematika v vsaki občini drugačna. ni možno primerjati Občino Žetale, ali MO Maribor
  • Za poenoteno delovanje občinskih redarstev v RS je zagotovo pomembna državna regulativa, kljub temu pa je treba razlikovati manjša in večja (mestna) redarstva in to upoštevati v zakonodaji.
23. Navedi Vaše predloge izboljšav oziroma v katero smer bi moral zapluti institut občinskega redarstva v prihodnje.
1) V smer, ki je v največji meri smer skupnega soglasja vseh lokalnih skupnosti.
2) skupaj z policijo bi morali postati temeljni nosilci zagotavljanja varnosti na področju občine
3) potrebno je prevetriti Zakon o občinskem redarstvu, ga ustrezno spremeniti oz. dopolniti. Občinsko redarstvo predstaviti javnosti v pozitivni sliki.
4) občinsko redarstvo naj ne postane lokalna policija
5) predvsem po načinu osveščanja ljudi in sprememba kulture naroda do zakonodaje
6) Občinskega redarja je potrebno v trenutnem stanju, ki je nadgraditi z znanjem in usposabljanjem za naloge,ki so mu zaupane. Primer zakon o cestah(tehtanje vozil, izredni prevozi, izvajanje določb za varen promet na cestah). ZPrCP, da bo OR znal varno ustaviti vozilo, izpeljati zakonito in strokovno postopek na kraju prekrška z izdajo plačilnega naloga. Ne da ostane na nivoju pisanja obvestil o prekršku za kršitve po zakonodaji. Izpeljava potopkov zoper tujce. Po ZVJRM, slediti temu, da občinski redar ostane v okiru tega zakona, njegovo delovanje na javnem kraju zunaj zaprtih prostorov ali v poseganje v stanovanja. Še enkrat pa poudarim, da je na občinskem redarju potrebno veliko delati, d abo kos vsem nalogam, ki bi jih lahko izvajal že sedaj.
7) V vseh občinah okrepiti sodelovanje s policijo.
8) Redarsvo bi morala biti lokalna policija, ki bi predstavljala vez med občino in policijo. Torej večja neodvisnost pri posameznih ukrepih, vendar ciljna usmerjenost ukrepov v skadu z voljo občine.
9) 1. Kriteriji pri zaposlitvi, (psihofizične sposobnosti, varnostne preverke, izobrazba)

2. usposabljanje je v redu

3. Stimulirati redarje skozi finančne stimulanse, ne po iztrženih globah, temveč po stanju na terenu, poznavanju situacije in ljudi. Potem bi se poboljšalo vestno delo, zunanji videz in podobno. Vsak bi moral imeti tisto žilico ljudskosti in da se vsi zavedamo da nismo nekaj več od občanov kršiteljev. Torej strogost, poštenost, komunikativnost in človečnost.
10) 1.Boljše sodelovanje in poenotenje dela med/občinskih redarstev na celotnem območju Slovenije.

2. Ob uvedbi pokrajin uvesti "pokrajinska/območna redarstva oz. inšpektorate
11) 1. Sprememba naziva uradne osebe in organa občinski redar v lokalni policist in občinsko redarstvo v lokalna policija

2. občinsko redarstvo bi moral biti organ v sestavi občine, tako bi imeli večjo samostojnost pri delu
12) ni predlogov
13) Pred kakršnimi koli spremembami je potrebna ureditev ustreznega plačnega razreda občinskim redarjem.
14) Krepitvi javne podobe kot varuha varnosti v lokalni skupnosti in kot pomoč občanom.
15) preiimenovat v občinsko policijo
16) nimam predlogov
17) Občinskemu redarstvu "manjka" neko splošno priznano poslanstvo iz katerega bi se nato lahko črpal obseg nalog, pooblastila, razmerje med določanjem nalog in pooblastili, ki bi jih določale občine in država. S tem bi bilo tudi bistveno manj nesoglasij oz. neusklajenosti pri sodelovanju.
18) centralana povezanost registra prekrškov
19) OBČINE NAJ BODO ENAKOPRAVEN PARTNER:

- PRI SPREJEMANJU ZAKONOV,

- DOBI ZA DODATNE NALOGE TUDI DODATNA SREDSTVA,

- ENAKOPRAVNO OBRAVNAVANJE PRI DELU,

- MANJŠI VPLIV OBČINE NA SVOJE REDARJE- OGROŽA REDARJE,

- VEČJA SAMOSTOJNOST REDARJEV V OKVIRU ZAKONSKIH POOBLASTIL,

- DELOVATI KOT NEODVISNA SLUŽBA.
20) MENIM, DA JE ŽE SEDAJ PREVEČ POOBLASTIL DANO OBČINSKIM REDARJEM, SAJ SE V VEČINI OBČIN POJAVLJA PROBLEM IZVAJANJA VSEH DANIH POOBLASTIL. Menim tudi, da se bi morala vsaka lokalna skupnost sama odločati, kakšne naloge naj bi izvajali občinski redarji na njenem področju, saj gre ne nazadnje za različne potrebe, ki so odvisne od velikosti občin, lege, migracije ljudi, lokalnih dogajanj ipd.. Res je, da so dana pooblastila z zakoni, vendar v večini občin občinski redarji najverjetneje določenih pooblastil nikoli ne bodo izvajali, zato sem mnenja, da vsaka občina sama določa, čemu se daje poudarek, da bo javna varnost čim bolj zagotovljena.
21) /
22) Sedaj se v zakonodaji obravnava izključno mesta, zanemarja pa se nemestne občine, ki nimajo plavih con in problematike z ZVCP in JRM ! Imajo pa veliko drugih svojih problemov, za katere pa velike (prej omenjene in naštete) interesne skupine nimajo posluha.
23) K osnovnim temeljem - preventivnega delovanja iz smeri v katero so jo zapeljala mestna redarstva t.j. brutalno inkasantstvo in polnjenje proračunov. OR ne potrebujejo novih ali razširjenih pooblastil, ker jih imajo več kot dovolj. OR potrebujejo nove kadre in vrnitev k ljudem na terenu. Potrebuje se tudi strokovnost in sodelovanje pri načrtovanju prometne ureditve mest. Z represijo, ki jo nekateri zganjajo pa bomo kmalu res rabili nova pooblastila zlasti pri samoobrabi oz oboroževanju redarjev, kar si nekateri močno želijo. Tisti dan, ko se bodo redarji oborožili (pištole) pa bo tudi dan propada instituta redarstva kot je bil v začetku zamišljen.
24) Trenutno ima redarstvo dovolj pristojnosti in hrkati dovolj pooblastil, za izvrševanje zahtev. Morda bi bilo potrebno podrobneje opredeliti le inštitut zadržanja in uporabe sredstev za vezanje invklepanje, ki je neučinkovito v primeru, da ni mogoče ugotoviti istovetnosti osebe. Smiselno bi bilo redarstvu omogočiti vpogled v evidenco prebicalcev/zbirko podatkov/bimetrija(fotografije), z namenom identificiranja oseb po fotografijah. Vsekakor spremeniti zakonodajo na področju shranjevanja podatkov za dokazovanje prekrškov in brisanja le-teh, če dejanje ni prekršek (npr. sekcijsko merjenje hitrosti, nadzor vstopanja v območja za pešce, nadzor ustavljanja na BUS postajališčih), vse to bi bilo mogoče s pomočjo tehnologije, redarji pa bi izvajali naloge na drugih območjih, kjer so potrebe.
25) To je odvisno od več dejavnikov: velikost območja nadzora, število občanov, velikost urbanih naselij, Romi ...... in menim, da bi vse to morala upoštevati zakonodaja, zlasti pa bi bila potrebna večja osveščenost občinskih uprav, a ker je ta tako različna, je gotovo bistvena državna regulativa. .....

Pojasnitev: Skupek odgovorov je seštevek vseh s strani udeležencev izbranih odgovorov na določeno vprašanje. Odstotek za vsak dogovor je izračunan kot število za ta odgovor deljeno s vsemi odgovori na to vprašanje.